Akustika prostora: zakaj odmev uniči posnetek

1. Neposredni zvok in odboji

Zvok iz ust do mikrofona prispe po dveh poteh: neposredno in z zamikom po odbojih od sten, stropa in tal. Odboje, ki prispejo v približno 50 milisekundah po neposrednem zvoku, uho združi z njim in jih zazna kot del istega glasu. Kasnejši odboji se zaznajo kot odmev, ki zamegli soglasnike in zmanjša razumljivost.

Raven neposrednega zvoka pada z razdaljo: vsaka podvojitev razdalje pomeni približno 6 dB manj. Raven odbitega zvoka pa je v prostoru približno enaka povsod. Zato mikrofon, ki je dlje od ust, pobere sorazmerno več odmeva. To je glavni razlog, da pri snemanju govora mikrofon postavimo blizu.

2. Odmevni čas in Sabinova enačba

Odmevni čas (RT60) je čas, v katerem raven zvoka po prekinitvi vira pade za 60 dB. Wallace Clement Sabine je okoli leta 1900 ugotovil, da ga je mogoče približno izračunati iz prostornine prostora in skupne absorpcije njegovih površin.

Primer. Soba velikosti 4 × 5 × 2,5 m ima prostornino 50 m³ in skupno površino 85 m² (tla 20, strop 20, stene 45). Če so površine gole, je povprečni absorpcijski koeficient približno 0,10, torej je A = 8,5 m² in T ≈ 0,95 s. Z zavesami, preprogo, knjižno polico in oblazinjenim pohištvom se povprečje dvigne na okoli 0,30, torej A = 25,5 m² in T ≈ 0,32 s. Odmev se zmanjša na tretjino.

Sabinova enačba je približek, ki najbolje velja za večje prostore z enakomerno razpršenim zvokom. V majhni sobi da razumno oceno, ne pa natančne vrednosti. Za govor se v majhnih prostorih običajno priporoča odmevni čas pod približno 0,6 s; za snemanje je zaželen še precej krajši.

3. Stojna valovanja

V majhnih prostorih se pri nizkih frekvencah pojavijo stojna valovanja ali modusi. Najnižji modus med dvema vzporednima stenama na razdalji L ima frekvenco f = c / (2L), kjer je c hitrost zvoka, pri 20 °C približno 343 m/s.

Osnovni modusi so pod osnovno frekvenco večine glasov, vendar njihovi večkratniki segajo v območje moškega glasu. Takrat se nekatere nizke frekvence v prostoru okrepijo, druge zmanjšajo, glas pa postane brneč ali „bobneč“. Stojnih valovanj z navadno absorpcijo ni mogoče popolnoma odpraviti, mogoče pa je zmanjšati njihov vpliv z ustrezno postavitvijo mikrofona.

4. Kaj lahko storite sami

• Mehke površine. Težke zavese, preproga, oblazinjen kavč in polna knjižna polica hkrati absorbirajo in razpršijo zvok.
• Pokrit mikrofon. Odeja ali jorgan za mikrofonom ali okoli njega zmanjša odboje, ki prihajajo s strani.
• Test z ploskom. Glasno ploskajte in poslušajte. Če slišite hitro odmevanje („flutter echo“), sta dve gladki vzporedni steni brez absorpcije.
• Pazite na razliko med absorpcijo in izolacijo. Mehki materiali zmanjšajo odmev v sobi, ne zadržijo pa zunanjega hrupa. Za to je potrebna masa in tesnjenje.
• Izberite pravo sobo. Majhna, mehko opremljena soba je pogosto boljša od velike prazne dvorane.

Pred snemanjem na lokaciji prostor preverim in po potrebi predlagam drugo sobo ali preprosto prilagoditev. Več o tem, kaj ponujam, je na strani Storitve. Kako uho zaznava govor, pa razlaga članek Kako človeško uho zaznava govor.

Viri

1. Sabine, W. C. (1922). Collected Papers on Acoustics. Harvard University Press.
2. ISO 3382-2:2008. Acoustics — Measurement of room acoustic parameters — Part 2: Reverberation time in ordinary rooms.
3. Everest, F. A., Pohlmann, K. C. (2015). Master Handbook of Acoustics (6. izd.). McGraw-Hill.
4. Kuttruff, H. (2016). Room Acoustics (6. izd.). CRC Press.